Ouvir o texto...

sexta-feira, 3 de abril de 2015

Več kot 30 milijonov podob na enem mestu - Mais de 30 milhões de imagens em um só lugar - O site do serviço de fotografia digital internacional, além das coleções de bibliotecas arquivo Frick aliou biblioteca de arquivo da National Gallery of Art, em Washington, Witt Library of London Institute of Art, do Instituto Holandês de arte em Haia, o Instituto Nacional de Arte em Paris, biblioteca Hertziana em Roma, Bildarhiv em Marburg e sete outras instituições.

Vodilne fototeke sveta se povezujejo v megalomanskem spletnem projektu
Več kot 30 milijonov podob na enem mestu


Če bo pobuda uspela, bo v ne preveč oddaljeni prihodnosti na enem spletnem mestu dostopnih kar 31,5 milijona vnosov fototek iz nekaj najpomembnejših svetovnih umetnostnozgodovinskih knjižnic.

Projekt je namenjen predvsem olajšanju raziskovalnega dela umetnostnih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji likovne umetnosti.

Po besedah direktorice newyorške galerije Inge Reist bo projekt pomenil revolucionaren premik v raziskovalnem delu umetnostnih zgodovinarjev. V knjižnici zbirke Frick so, kot poroča Art Newspaper, že digitalizirali 57.000 redkih originalnih fotografij umetniških del, ki si jih je mogoče brezplačno ogledati na njihovem digitalnem arhivu.

Nič več brskanja med kartoni fototek
Povsem drugačna pa je situacija v več drugih muzejih in inštitutih, ki so jih povabili k sodelovanju, saj njihove fototeke še vedno sestavljajo kartoni s fotografijami umetnin. Te so razporejeni po abecednem redu avtorjev, opusi avtorjev pa običajno razčlenjeni po motiviki. Ker velik del arhivov še vedno ni digitaliziran, morajo raziskovalci, kot so to počele generacije pred njimi, vzeti pod pot pod noge in se odpraviti naravnost v knjižnico.

Spletno mesto z mednarodno digitalno fototeko bo poleg arhiva knjižnice zbirke Frick združil še arhiv knjižnice za umetnost Narodne galerije v Washingtonu, Knjižnico Witt londonskega umetnostnozgodovinskega inštituta, Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut v Haagu, Narodni umetnostnozgodovinski inštitut v Parizu, Biblioteko Hertziana v Rimu, Bildarhiv v Marburgu in sedem drugih institucij.

Da bo brskanje med podobami lažje
Cilj projekta je digitalizacija 31,5 milijona podob fototek, ki jih hranijo v 14 največjih arhivih, zatem pa celotno fototeko pregledno naložiti na splet. Vnosi ne bodo namenjeni reprodukciji, ampak izključno raziskovalnim namenom, sodelujoče institucije pa še niso dorekle, kolikšen del gradiva bo dostopen brezplačno.

Pomen digitalizacije je med drugim poudaril direktor Nizozemskega inštituta za umetnostno zgodovino Chris Stolwijk, ki je prepričan, da bodo v nasprotnem primeru njihove fototeke namenjene zgolj majhni skupini raziskovalcev. Prav nizozemski inštitut se ponaša z enim največjih takšnih arhivov na svetu, saj hranijo kar sedem milijonov podob, med temi imajo najpomembnejše mesto dela nizozemske zlate dobe.

O ideji so ustanove začele razpravljati leta 2013, do zdaj pa se sešle na treh sestankih v New Yorku, Londonu in srečanjih v Benetkah in Bologni, a projekt je še vseeno daleč od uresničitve. Po Stolwijkovih besedah bi njegov inštitut lahko svoj delež digitaliziral v enem letu po zagotovitvi ustreznih sredstev


Tako nekako so bile videti zasebne zbirke v 17. stoletju. David Teniers ml.: Nadvojvoda Leopold Wilhelm v svoji galeriji v Bruslju, okoli 1651, Umetnostnozgodovinski muzej v Dunaju. Foto: Wikipedia


Vrsta svetovno pomembnih knjižnic za umetnostno zgodovino še nima digitaliziranih fototek, zato so jedro teh še vedno po abecednem redu razvrščeni kartoni s fotografijami umetnin. Foto: http://www.frick.org/


Projekt digitalizacije bo povezal 14 arhivov vodilnih svetovnih muzejev in inštitutov. Foto: EPA


fonte:
@edisonmarioti
#edisonmariotti


colaboração:


Nenhum comentário:

Postar um comentário